Vsebina / Contents:
Kaj so glive? / Only in Slovenian language.
Zakaj sem v zgornjem besedilu nevedel ime glive in ne gobe? / Only in Slovenian language.
Čarovniški krogi? / Only in Slovenian language.
Pomembnost znanstvenih imen za glive? / Only in Slovenian language.
Nastanek znanstvenih imen? / Only in Slovenian language.
Makroskopske značilnosti gobe? / Only in Slovenian language.
Slike / Pictures:
Gliva = Goba + Podgobje / Fungi = Mushroom + Mycelium
Posamezni deli gobe / Mushrooms parts
Kaj so glive?
Glive predstavljajo tretjo obliko življenja (niso ne rastline in ne živali) in naseljujejo samo kopno, torej jih ni v vodi, kjer je zibelka življenja. Za svojo rast potrebujejo organske snovi in vodo. Organske snovi so lahko živalskega ali rastlinskega izvora v nekaterih primerih pa so celo glivjega izvora.
Delitev na gniloživke, parazitske in simbiotske glive je zelo pomembna, ker gniloživke pospravljajo naravo, parazitske nam naravo uničujejo, simbiotske glive pa pripomorejo k boljši rasti rastlin (v večini primerov podgobje služi kot vir vode in rudnin rastlinam, gliva pa izkorišča nakopičene organske snovi v koreninskem sistemu dreves).
Zakaj sem v zgornjem besedilu nevedel ime glive, in ne gobe?
Stvar je enostavna, ker moramo to obliko življenja obravnavati kot celoto in sicer podgobje (micelij) in gobo, kot sadež podgobja (glej sliko). Če povem enostavneje, podgobje predstavlja "drevo" (npr. jablana), goba pa predstavlja "sad-plod" (npr. jabolko), kjer je tudi ves genski material za bodoče generacije. Prav zaradi tega dejstva se gobe pojavljajo na istih rastiščih tudi več desetletij, kajti podgobje obstaja ves čas, za nas gobarje pa je izredno pomemben trenutek, ko začne podgobje "cveteti". Zaradi tega izrednega pomena podgobja, je le ta z uredbo zaščiten in ga je prepovedano nabirati in uničevati. Zavarovanih gliv je v Sloveniji čez sedemdeset (trije rodovi in 65 posameznih vrst). Pri teh je prepovedano nabiranje tudi nadzemskega dela - torej gobe. Žal pa še mnogi nabiralci in sprehajalci nimajo ustrezne kulture in velikokrat naletim na razbrcane gobe in, kar je še huje, na gore odpadkov, ki jih zapuščajo v gozdovih. Ta dejanja pa so tudi kazniva, vendar še ne poznam nikogar, ki bi bil kaznovan zaradi tega. Vožnjo z vozili v naravnem okolju določa uredba.
Čarovniški krogi?
Znanih je več različnih možnih rasti podgobja in gob, vendar nas rast v krogih najbolj prevzame in okoli tega je tudi največ govoric. Najpogosteje v krogih rastejo glive iz redu kolobarničark (od načina rasti tudi slovensko ime), ki so na srečo tudi med večjimi gobami. Narava njihovega podgobja je, da se razširja na vse strani, na starem iztrošenem mestu pa podgobje propade in ker vsebuje antibiotične snovi (penicilin tudi spada med glive v širšem pomenu besede), tam ne raste rastlinje več let (rastlinje ne raste tudi na zemlji, ki je močno nasičena s podgobjem). Ta lastnost nam še bolj poudari okroglo obliko rasti gob. Z leti pa podgobje naleti na različne ovire in krogi postanejo nepravilni, nekje ni več rasti in pojavijo se loki in risi, lahko pa tudi rast v črti.
Pomembnost znanstvenih imen za glive?
Ločimo slovenska in mednarodna (latinska) znanstvena imena. Za obe vrsti je značilno dvotirno poimenovanje za posamezno vrsto. En del imena nam predstavlja rod (goban - boletus), druga pa vrsto (poletni - aestivalis), torej Poletni goban je Boletus aestivalis. Slovenska imena so izšla v
Seznamu gliv Slovenije 1998
(cena 1500 SIT - kupite ga lahko v vsakem gobarskem društvu v Sloveniji). S tem seznamom poizkuša Zveza gobarskih društev Slovenije uvesti red v Sloveniji, kajti za poletnega gobana je znanih še veliko drugih slovenskih imen, ki pa so zančilni za posamezne konce Slovenije ali pa nam povedo premalo in pride do zamenjav (primeri za poletnega gobana: pšeničnik, pšenični goban, ajdovček, dedec, globanja, gribanja, hrastovec, kravica, kravša, poletni jurček, posvinjka, špicelj, žlahtni goban). Enako velja tudi za druge glive. Seveda pa so v seznamu navedena tudi latinska imena, ki pa imajo svetovni pomen. Tako nam pri popotovanju po svetu ni potrebno znati lokalnih imen in nam zadostuje latinsko ime, ki ga bo zastopil vsak izkušen gobar.
Nastanek znanstvenih imen?
Slovenska vrstna imena so nastala po značilnostih kot so barva, čas rasti, oblika rasti, oblika trosov, velikost, sožitje z rastlinami, kraj rasti, po najditelju, ... Tudi rodovna imena so nastala podobno, veliko pa jih je vzetih iz ljudskega izročila. Dajanje rodovnih imen po značilnostih je problematično, kajti zelo težko je za cel rod določiti isto značilnost (npr. koprenke so dobile ime po kopreni - pajčevini, ki varuje trosovnico) in jo opisati z eno besedo (goban - splošno po imenu goba, kar ustreza tudi ostalim glivam).
Tudi latinska imena nastajajo podobno. Nastajajo iz latinskih besed in grških besed, ki so latinizirana. Pri nekaterih pa so latinizirana imena pomembnih znanstvenikov (npr. Rozites po francoskem mikologu Roze-ju) ali po pokrajinah (npr. illyricus - ilirske province (Ilirska Bistrica)). Ti primeri pa so v manjšini, zato lahko uporabimo latinsko - slovenski slovar in sami ugotovimo pomen imena. Upoštevati pa moramo še končnice, ki jih je težje najti v slovarju (npr. -ascens, ki pomeni bodoči, skoraj, nekaj; torej aeruginascens pomeni (aerug- je zelen) skoraj zelena, zeleno postajajoča, zelenkasta). Veliko slovenskih imen je nastalo s prevodom iz latinščine in tudi nemščine ter italijanščine (bližnje države, ki so imele oblast tudi nad našim ozemljem).
Makroskopske značilnosti gobe?
Vsaj tisoč različnih gob lahko ločimo s prostimi očmi in jih na ta način določimo. Za ostalo določevanje potrebujemo mikroskop in kemikalije. Glavne sestavne dele gobe vidimo na sliki. Klobuk je tisti del gobe, ki ga zagledamo najprej in na osnovi barve in oblike se takoj odločimo, kaj bomo naredili z gobo (tako ravnanje je najpogostejši razlog zastrupitev). Obstaja neskončno barvnih odtenkov in nekaj značilnih oblik (npr. vdrt, polkrožen, raven, lijast, z grbico, ...). Pod klobukom oziroma del klobuka je trosovnica. Ločimo tri glavne oblike in sicer: lističe, luknjice in iglice. Trosovnica pa je na več različnih načinov prirasla k betu, ki je naslednji del gobe. Na betu je velikokrat obroček, samo dnišče beta pa je lahko gomoljasto, korenasto podaljšano, odsekano, ... Te značilnosti veljajo predvsem za prostotrosnice (kukmaki, mušnice, tintnice, gobani, lisičke, koprenke, golobice, mlečnice, kolobarnice, ...), medtem ko imajo zaprtotrosnice (skledice, smrčki, hrčki, lesenjače, ...) in nekatere prostotrosnice (grive, prašnice, uhljarji) tako samosvojo obliko, da gobe ne moremo ločiti po teh sestavnih delih (npr. prašnica je lahko v obliki gomolja (krogla) ali pa ima še dodaten bet pod gomoljem, tako da gomolj v tem primeru lahko imenujemo trosnjak). Za pravilno določitev posamezne vrste je potrebno vedno natančno pogledati vse sestavne dele. Tudi strokovnjaki se izogibajo določevanju nepopolnih in nedoraslih gob.
Gobarjem želim dobro bero !!!!!
PS. Pričakujem vaša vprašanja, ki jih bom z veseljem vnesel na to stran.
Bojan Arzenšek